diff options
| -rw-r--r-- | bio/zvezek.md | 68 |
1 files changed, 65 insertions, 3 deletions
diff --git a/bio/zvezek.md b/bio/zvezek.md index bb81abd..e1e419d 100644 --- a/bio/zvezek.md +++ b/bio/zvezek.md @@ -94,6 +94,68 @@ 1. elastična hrustančevina: grlo, poklopec, nos, uho 2. vezivna hrustančevina: vezi, kite 3. hialini hrustanec: sklepi, sapnik - + kri je rdeča - - mišično: prečnoprogasto, srčno, gladko - - živčno: + + kri: plazma (voda, proteini, raztopljene in odpadne snovi), eritrociti, levkociti, trombociti + + prenaša O2, CO2, hranilne in odpadne snovi, soli, protitelesa, toploto, uravnava pH in ravnotežje elektrolitov + + eritrocit: brez jedra, vbočen osrednji del, hemoglobin, anemija je pomanjkanje (kisika v krvi) + + levkocit: ima jedro, protitelesa&obramba-limfociti, fagocitoza-nevtrofilci&monociti, eozinfilci-alergijske reakcije, bazofilci-vnetne reakcije v žilah IN medceličnini + + trombocit: krvne ploščice/delci nastanejo iz megakariocit, mašijo rane, ustavijo krvavitev, strjujejo kri - hemofilija, ateroskleroza (kopičenje lipidov-holesterola na stenah arterij) + - mišično: + + prečnoprogasto/skeletno: nitaste, večjedrne celice, prečna progavost, pritrjeno na kosti, premikanje skeleta in tvorba toplote + + srčno: slaba progavost, razvejane enojedrne celice, stene srčnih komor, črpanje krvi + + gladko: majhne vretenaste celice, brez progavosti, enojedrne, stene arterij, želodca, črevesja, uravnavanje širine zenice + - živčno: periferni in centralni živčni sistem + + živčne celice/nevroni: čutilni/senzorični, gibalni/motorični, povezovalni/internevroni + + nevroglija: opora, preskrbovanje nevronov s hranili, vzdrževanje homeostaze (vzdrževanje notranjega stanja ne glede na okolje), tvori mielin za izolacijo živcev, ščiti živce, sodelovanje pri nastajanju sinaps in prenosu signalov + + zgradba nevrona: **dendriti** na **telesu** za povezavo z drugimi nevroni, **akson** za prenos signalov do mišic ali drugih nevronov, ovit v **mielinsko ovojnico** s **schwannovimi celicami** in **ranvierovimi zažetki**, **živčni končiči** aksona se vežejo dalje + +# transportni/cirkulacijski sistem - obtočila +* difuzija ne zadostuje pri večjih in bolj aktivnih organizmih +* odprt: srce črpa hemolinfo po arteriji v arteriole, ki se iztekajo v znotrajtelesno votlino kot medceličnina-energetsko varčen sistem-mehkužci in členonožci +* zaprt krvožilni sistem: arteriole se razvejijo v kapilarni preplet - izmenjava snovi med kapilarami in medceličnino: vretenčarji, kolobarniki, glavonožci +* spužve, ožigalkarji, vrtinčarji: transport po medceličnini po primarni telesni votlini +* mehkužci: polži in školjke: odprt krvožilni sistem, glavonožci (lignje, sipe, hobotnice): zaprt +* kolobarniki: zaprt krvožilni sistem, kateremu je več src in peristaltično gibanje v veliko pomoč +* vretenčarji: zaprt, transport po medceličnini na lokalni ravni v tkivih, kri (oksigenirana/deoksigenirana), srce, žile, s prehodom vretenčarjev na kopno se razvije dvojni krvožilni sistem +* ribe: sklenjen enojen krvožilni sistem, srce -> škrge -> telo -> srce (to je, btw, spet isto srce), dvodelno srce (preddvor in prekat), plavanje pospeši krvni obtok +* dvoživke: sklenjen dvojen krvožilni sistem, dva preddvora in en prekat, ličinke škrge, odrasle živali dihajo skozi kožo +* plazilci: sklenjen dvojen krvožilni sistem, dve preddvora in en prekat, ki pa je preganjen, kar znatno zmanjša mešanje krvi +* ptice in sesalci: sklenjen dvojen krvožilni sistem, štiridelno srce; **veliki oz. sistemski** in **mali oz. pljučni** obtok +* venam se priključijo tudi limfne žile, podtlak sesa limfo +* notranjost žil je prekrita s tanko enoplastno povrhnjico (endotelom), nad to plastjo pa so gladke mišice in vezivno tkivo; arterije, arteriole, kapilare, venule, vene +* arterije (odvodnice): aorta je največja. upor toka se spreminja z vazodilatacijo in vazokonstrikcijo; notranji žilni sloj (tunica intima)-epitel, srednji (tunica media)-mišice, zunanji (externa)-elastičnost +* kapilare (lasnice): izmenjava hranilnih in odpadnih snovi, premer 10 mikrometrov, pleteži/prepleti, po vseh tkivih, endotel (enoplastna povrhnjica z bazalno lamino - plastjo beljakovim, ki jih izločajo epitelne celice za oporo) +* osmotski tlak je nasprotni hidrostatičnemu +* vene (dovodnice) nizek krvni tlak, zaklopke za enosmerni tok, manj elastičja in mišičja, večji lumen, endotel, vena cava je največja +* krčne žile: venska kri iz nog se navzgor vrača s pomočjo krčenja mišic meč, popuščanje tamkajšnih zaklopk, pekoč občutek, težke in utrujene noge, otekanje, modrikaste in zvijugane vene +* človeško srce: leva stran potiska kri v telo, desna pa v pljuča, srce je bolj na levi, v votlini, obdani z osrčnikom - perikardom, dvoplastno mreno iz močnih vezivnih tkiv, srčni pretin, dvo/trilistna zaklopka +* srčni cikel: skrčite-kontrakcija, sprostitev-relaksacija, sistola-stiskanje mišic in iztiskanje v prekata in arteriji, diastola-sprostitev mišic in polnjenje preddvorov - sistolični in diastolični tlak +* jetrni krvni obrok: podsistem sistemskega, od prebavnih organov in vranice teče kri skozi jetra, nato šele v srce, jetra skrbijo za uravnavanje homeostaze zaradi nenadnega vstopa snovi v telo +* limfni sistem: zaradi hidrostatskega tlaka krvožilje vseskozi izgublja plazmo, v vene se na dan vrne 4 L limfe, transport maščob iz črevesja in limfocitov po telesu, limfne žile, limfni vozli (bezgavke z limfociti) + +# dihala +* kisik prehaja v organizem z difuzijo, dihalne površine morajo biti vlažne, saj je kisik lahko sprejet samo v raztopini +* zunanje dihanje poteka na dihalnih/respiracijskih površinah, transportni sistem pa povezuje zunanje dihanje **s** celičnim +* v vodi je 4-8 mL kisika na L, v zraku pa 210 mL, vendar se mora pri kopenskih organizmih kisik na dihalni površini najprej raztopiti +* dihalne površine so znotraj telesa, da so zaščitene pred izsušitvijo +* tipi dihal: + - difuzija skozi membrano: protisti/praživali + - difuzija skozi telesno površino/integumentalno dihanje: spužve, vrtinčarji, kolobarniki, ožigalkarji, dvoživke (odrasle tudi s pljuči, ličinke le z zunanjimi škrgami), ploski črvi + - škrge: raki, vodni polži, glavonožci, nekatere vodne ličinke žuželk, ribe, ličinke dvoživk + + mehkužci: zunanje škrge-izvihki povrhnjice: **primarno** dihalo: z migetalkami ustvarjajo vodni tok, ki teče mimo škrg, **sekundarno** pa je stena plaščeve votline-zunanja pljuča + + raki: z veslastimi okončinami ustvarjajo stalen tok, ki teče mimo zunanjih škrg + + ribe: parne notranje škrge s škržnimi lističi na škržnih lokih-velika površina, protitočni sistem: kri v kapilarah teče v nasprotni smeri toka oblivanja vode, hrustančnice: škržne komore, voda vstopi skozi usta iz zapušča skozi škržne reže s stalnim plavanjem, kostnice: z izmeničnim odpiranjem ust in škržnih poklopcev dosežejo stalen vodni tok, do 80% nasičenost krvi s kisikom + - traheje/zračnice: pajkovci, stonoge, žuželke + - pljuča: kopenski polži pljučarji, dvoživke, plazilci (imajo suho kožo), ptiči, sesalci, razvita iz sprednjega dela prebavil + + ptice: med letom: vdih: svež zrak v zadnje dihalne vrečke, porabljen iz pljuč v prednje, izdih: zadnje->pljuča, prednje->ven, velika površina sicer majhnih pljučk, pri vdihu ostanejo enako velika +* človeška ribica je dvoživka, ampak neotenija: ob spolni dozorelosti je še vedno enaka ličinki: ima zunanje škrge +* človeška dihala: sapnik/traheja, sapnice/bronhij, sapničice/bronhioli, migetalčni epitel izloča sluz, migetalke odstranjujejo tujke+prah+sluz, pljučna krila, pljučni režnji, pljučni mešički/alveoli in difuzija + - zgornje dihalne poti: nos, ustna votlina z nosnimi školjkami in migetalkasto nosno sluznico, ki usmerja delce prahu proti požiralniku, žrelo, grlo + - voh: plini in trdi delci, razopljeni v sluzi v rumeni vohalni sluznici (4 kvadratne cm) stimulirajo živčna vlakna, ki se združijo v vohalni živec, ki prevaja vzburenje v središče za voh + - žrelo: križišče dihalne in prebavne poti, evstahijeva cev predstavlja povezavo s srednjim ušesom-izenačevanje pritiska, žrelnica ščiti dihalne poti pred okužbami, na mandljih pa se nabirajo bakterije + - grlo: trije močni ščitasti hrustanci, sapnik ima pa obročaste, nad grlom je poklopec/epiglotis, ki med požiranjem zapre sapnik. pod grlom objema sapnik žleza ščitnica. + - glas: v grlu sta glasilki-kožni gubi iz elastičnega vezivnega tkiva, ki se med govorjenjem napneta + - pljuča: pokriva popljučnica, prsno votlino pa porebrnica, obe mreni se tesno stikata, ob predoru (pnevmotoraks) se sesedejo/kolapsirajo, med njima je obpljučna tekočina. D krilo 3 režnje, L 2 režnja + - alveoli: v tekočini so surfaktanti, ki preprečujejo zmanjšanje površine zaradi površinske napetosti, hemoglobin je dihalni pigment, ker je kisik v krvi slabše topen + - CO2 se po krvi pretaka kot bikarbonat/hidrogenkarbonat, prej se pretvori v ogljikovo kislino (z encimom ogljikova anhidraza) CO2+H2O=H2CO3=HCO3-+H+ - naravni pufer + - vdih: skrči se prepona in medrebrne mišice, ventilacijo regulirata avtonomni in somatski sistem + - preostala, dihalna, dopolnilna prostornina in rezervna prostornina (aktivni izdih), vitalna (rezervna+dihalna+dopolnilna), totalna (vitalna+preostala) - s spirogramom jih merimo |