path: root/soc/ocena/1/dokument.md

Prva ocena pri sociologiji - spraševanje
========================================

# Uvod

**Sociologija** je znanost, ki se sistematično ukvarja s proučevanjem družve, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi. Je znanost o družbenih skupinah, institucijah, odnosih, osredotoča se na pojave in procese **sodobnih družb**: migracije, razslojevanje, spolne razlike, vpliv družbe na posameznika.

**Začetek**: 19. stol (industrijska revolucija v Evropi) -> HENRI DE SAINT-SIMON (pojem *industrijska družba*) in AVGUST COMTE (poimenovanje sociologije).

**Razlike**: Da je življenje posameznika tesno povezano z družbo. Ob pojasnjevanju dogodkov uporabljamo **sociološko imaginacijo** - ozremo se na družbene dejavnike.

Znanstvena spoznanja se od zdravorazumnega vedenja razlikujejo po upoštevanju načel znanstvenega raziskovanja. **NAČELA RAZISKOVANJA:**

* Objektivnost: Da se upoštevajo vsi podatki, da raziskovalec ne doda osebnega mnenja.
* Preverljivost: Da se metode popolnoma javno opiše.
* Splošnost: Da pri raziskavi vključimo veliko ljudi. Ena oseba ni dovolj.
* Veljavnost: Da podatki res predstavljajo povzeto, da smo res pravilno potrdili/ovrgli hipoteze.
* Zanesljivost: Da je merska priprava dovolj natančna. Da smo dejansko vprašali dovolj vprašanj.

# Teorije

## Strukturalno funkcionalistični pristop

Družba ima velik pomen za posameznika, ki se ravna v skladu z njenimi pravili. Za funkcionaliste je vsak pojav pomemben za ohranitev družbe.

### Talcott Parsons (1902-1979) - religija

Pomen zla, razlaga pojavov, omogoča red in stabilnost družbe

### Emile Durkheim (1959-1917)

Verjame v usodo in vlogo posameznika, ki nanjo nima vpliva in igra vnaprej določeno vlogo.

**Samomor: Sociološka študija (1897)**: Kljub temu, da je individualno dejanje, nanj v veliki meri vpliva družba:

* industrijske družbe
	- egoistični: premajhna integriranost posameznika v družbo (poročeni|neporočeni; protestanti|katoliki)
	- anomični: nagle spremembe -> negotovost zaradi razveljavljenosti norm (gospodarske krize, depresije, razcveti)
* predindustrijske družbe
	- altruistični: prevelika integriranost (hindujske vdove)
	- fatalistični: prevelika omejenost posameznika s strani družbe -> blokirane lastnosti, zatrta hrepenenja, moreča disciplina (sužnji, homoseksualci)

## Konfliktna teorija (različna moč in vpliv)

* Neenakost družb, vlada in zakonuje močnejši, njihovi zakoni so njim v prid, odklonsko je, kar ogrožuje njihove interese. Noben zakon ni nevtralen, če pa je, pa se selektivno uporablja.
* Kapitalizem je dober primer: ni za kolektivno blaginjo, temveč za osebno korist.
* Kriminal belih ovratnikov
* Tržna/postmoderna družba dela velike socialne razlike in povzroča *kriminal*, ker posameznik skuša dobiti, kar mu pripada; že za lastno preživetje.
* **Karl Marx (1818-1883)**: *privatna lastnina proizvajalnih sredstev*, videl je konec neekanosti v brezkonfliktni komunistični družbi.

## Simbolični interakcionalizem

Postavljajo v ospredje posameznika.

### Max Weber (1864-1920)

Da je posploševanje mogoče samo v primeru idealnih tipov, podrobne raziskave morajo razumeti subjektivne miselne značaje oseb.

Družbena moč: soisibbistm da posameznik uveljavi interese kljub nasprotovanjem, zmožnost odločanja o ravnanju drugih.

Obliki: Avtoriteta/oblast (upravičena in prostovoljna), Prisila (sankcije ob neupoštevanju, ni upravičena in pravilna). Prepletata se. Čista prisila je nestabilna.

**Trije tipi oblasti glede na legitimnost:**

* **tradicionalna**: plemenske in fevdalne družbe, tradicija, bog, dedovanje moči, osebna oblast, tuji vladarji morajo spoštovati tradicijo.
* **karizmatična**: zaupanje, sposobnost vodij, čustvena povezanost med vodjo in ljudstvom, osebna oblast, v prelomnih obdobjih (Tito, Hitler, Kristus)
* **racionalno-legalna**: pravila, ni osebna, zakoni, pravice in dolžnosti, racionalni zakoni za dosego ciljev, najlažje prilagodljiva, moderna oblast.

Konkretna oblast ima lahko značilnosti vseh treh tipov.

### Erving Goffman (1922-1982)

Preučuje družbeno stigmo in *nenormalne* skupine ljudi: prostitutke, homoseksualci, ...

Značilnosti totalne organizacije: osamitev neželenih, izolacija in odklop ljudstva od zunanjega sveta, nepomembnost dotedanje identitete (odloži lastnino in obleko), degradacija osebnosti, strogi red, vnaprej določene dejavnosti.

# družbe

## Tradicionalna, moderna

* *samozadostne* - medpovezane in odvisne
* *nerazvito* - razvito zdravstvo, šolstvo, delovne organizacije
* *statične* - dinamične
* *počasne spremembe* - hitre spremembe in rast
* ***Industrializacija*** - 
* *Primarni sektor, obrt in trgovina* - terciarni: storitve, promet, trgovina
* *ročno delo* - množična mehanizirana proizvodnja
* *človeška delovna sila* - stroji
* *naturalna menjava* - blagovno-denarna proizvodnja
* *delo je vedno* - delo je ločeno od drugih dejavnosti - čas&prostor
* *osebno nesvobodna delovna sila* - sužnjev naj ne bi bilo
* *manj skupin/panog dela* - razvejana tehnična in družbena uredit./delitev dela
* ***Urbanizacija*** - 
* *večji delež ljudi na vasi* - večji delež urbanega prebivalstva
* *razlike* - malo razlik med mestnim in vaškim življenjem
* *anomična, dezorganizirana mesta* - organizirana, strukturirana mesta
* ***Oblika družbene slojevitosti*** - 
* *Stanovska fevdalna družba* - beli in modri ovratniki
* *Pripisan status* - status se pridobi
* *"prikljenjenost" na življenski prostor* - družbena in prostorska mobilnost
* **Politična modernizacija** - 
* *haha* - civilne in politične pravice za vse
* *haha* - socialna zavarovanja v primeru starosti, bolezni, invalidnosti, brezposelnosti
* *haha* - država financira vrtce, šole, ...
* **Kulturne spremembe** - 
* *vera v boga ali bogove* - vera v moč razuma, znanost
* *moč narave nad človekom* - moč človeka nad naravo
* *nepismenost* - pismenost
* *cerkev in država povezana* - sekularizacija
* *osebni odnosi* - brezosebni odnosi, povezani s pogodbo
* *družba je povezana* - individualizem

## Moderna, postmoderna

* industrijska revolucija - *tehnološka*
* 19. stol - 
* modri ovratniki - *beli*
* materialne dobrine v velikem obsegu - *še več potrošništva, ampak ciljano*
* jasna meja med razredi - *veliko razredov, meje zabrisane*
* znanost lahko reši vse probleme - *človek uničuje naravo*
* pomen pridobljenega statusa - *še vedno*
* veliki načrti za prihodnost - *načrte za prihodnost uniči uničevanje okolja*
* pomembna je resničnost trditev - *pomembno je, kdo je bogatejši*
* pomembno je znanje - *pomembno je, kdo je bogaTEJši*
* samoumevnost spolnih vlog - *homoseksualci, transseksualci, aseksualci, ...*
* mala jedrna družina - *življenje s starši*
* večje možnosti izbire - *manjše, ker ni služb, a nastajajo nove službe*

# metode raziskovanja

**metodologija** - nauk o načinih raziskovanja. metode so odvisne od: narave raziskovanja, pogojev (čas, denar), od usmeritve, kako pristopamo k zbiranju podatkov. **metodološki pluralizem** - da imamo različne motode: kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih.

**faze**: opredelitev problema, pregled literature, opredelitev hipoteze, izbor metod, zbiranje podatkov, analiza rezultatov, zaključek

## pojmi

* **populacija**: skupnost, množica vseh enot pojava
* **vzorec**: del populacije. naj bo reprezentativen
* **vzorčenje**: da vzorčimo samo del populacije. strukturirani: glede na značilnosti (enak delež žensk, ...), slučajni: jemljemo naključno, vzorec snežne kepe: dodajanje vzorca
* **spremenljivka**: spremenljiv pojav, lastnost ali značilnost; za ugotavljanje razlik. odvisna/neodvisna in SMER VPLIVANJA (kdo na koga vpliva) in NAVIDEZNA ZVEZA - tretja spremenljivka, da preverimo, da ne vpliva kaj drugega.
* **hipoteza**: predvidevanje

## raziskovalne strategije

* **longituidnalna analiza**: daljše obdobje raziskovanja, spreminjanje s časom
* **primerjalna analiza** in **študija primera**: [tega ne piše]
* **pilotna študija**: mala raziskavica pred raziskavo, da preverimo, če je raziskava možna

**metode**: anketa (odprt, zaprt, kombiniran), intervju (strukturiran, nestrukturiran), analiza sekundarnih virov (osebni, neosebni, anal. vsebine/teme), opazovanje, opazovanje z udeležbo, eksperiment.

# socializacija (vseživljenski proces, v katerem se v interakcijah z drugimi:)

prilagajamo družbi - interioriziramo, naučimo prevzemati vloge (**družbena vloga**: vedenje posameznika na določeni poziciji), oblikujemo osebnost in identiteto (multipla identitetA)

učinki so odvisni od lastnih pričakovanj, prizadevanj, spola, sloja, etnije

## pomen

ZA POSAMEZNIKA: da se mu razvijejo biološke prvine. ZA DRUŽBO: da se ohranja znanje, da je mir, uspeh

## življenski potek in socializacija

* **otroštvo in primarna socializacija**: trajna, izoblikovanje bioloških prvin in čustev do staršev. vpliv družine, medijev.
* **mladost - sekundarna**: moderne družbe, šolanje, nove vloge, pridobljen status. **klasična mladost**: 14-19, **podaljšana**: 19-24, **preddoraslo obdobje**: 24-29. meje zabrisane; ni strogih pravil, prehodov.
* **terciarna - socializacija odraslih**: poklic, partnerica, izkušnje, starševstvo, nove vloge, osamosvojitev od družine (vedno manj), vedno poznejša samostojnost <- daljše šolanje
* **resocializacija**: po pojavu odklonskega vedenja-kriminala, glej: goffman. PROCESI AKULTURACIJE, BOLEZEN ali NESREČA. težava: **stigmatizacija**.-
* **spolno diferencirana**: mediji, šola, šolski uspeh (deklice), pritisk družbe

## dejavniki/agensi socializacije

družina (vpliv pričakovanj staršev na uspeh otrok, otroci avtonomni), skupina vrstnikov (prijateljstvo), šola (most med družino in družbo), množični mediji (delujejo na mladostnike, uničujejo kult. ident., nasilje, unič. neposr. odn.), delovno okolje, religiozne skupine, prostočasne skupine

# družina - primarna družbena skupina in družbena institucija

nenadomestljiva, zaupanje, intima, varnost, pripadnost, čustvena podpora

**zakonska zveza**: relativno trajna spolna in ekonomska skupnost dveh ali več odraslih ljudi, ki jo priznava kultura in sami partnerji.

monogamija/poligamija zak. zvz., jedrna družina, razširjena d., reorganizirana, družinska skupnost, istospolni

poliandrija: več mož na ženo. poliginija: več žena na moža