path: root/zgo/ocena/1/dokument.md

Prvo in drugo spraševanje zgodovine.
====================================

# Rim

## Propad imperija

* kriza po 200 letnem obdobju miru v 3. stoletju - rast kriminala, izguba moči senata, vdor tujih ljudstev
	- vzroki: življenje na tuj račun, veliko sužnjev imajo obrtniki, šibko gospodarstvo, slaba družba
* vladarji, ki so reševali krizo:
	- 212: Karakala: Zakon o državljanstvu za svobodne prebivalce provinc - priseljenci in najemniki dobijo drž. => problem s tujci
	- 284-305: Dioklecijan: za 200 let vzpostavi mir - vojaške, finančne, upravne reforme; razdelitev države -
		tetrarhija: dva vladarja, dva namestnika, dominat: ni več senata, vladal je sam, 301 je pregnal kristjane.
		ga ne ubijejo. 305: rim oslabi, Dioklecijan odstopi. Dioklecijan je bil sin sužnja.
	- 307-337: Konstantin: nadaljne reforme, prenese prestolnico v Konstantinopelj/Car./Ist., Milanski edikt: ne več kristja. 313
	- 379-395: Teodozij: Uspešen vojskovodja, cesar [V] rima, v [Z] tetrarhije in hitre menjave, zadnjič združi Rimski imperij
		+	po smrti 395 razpade Rim, bitka pri Frigidu: Teodozij proti Evgeniju (pogan) - zmaga krščanstva na naših tleh.
* 395 meja Rima: Beograd-Kotor-zaliv velike Sirte v [S] afriki.
	- [V]: še 1000 letni obstoj, 1453 ga zasedejo Turki, središče Konstantinopelj, bolj gospodarsko razvit, ne preganjajo raznih ver
	- [Z]: 476 Goti odstavijo zadnjega cesarja Romula Avgustula in za kralja postavijo Odoakerja-konec rimskega cesarstva->sredni vek
	- na [V] območju nastane rimskonemško cesarstvo, na [Z] pa francija

### Vzroki za propad

* Vpad tujih ljudstev: tarča napadov, Kelti/Germani 4. st., Langobardi/Markomani druga polovica 2. st.,
	Germani(Goti, Vandali, Langobardi) & nomadi(Huni, Alani) v 5. stoletju; šibka vlada
* Demografski razlogi: Št. prebivalcev se zmanjša, Germane sprejmejo kot vojsko, hiperinflacija: ni denarja, vojakom dajo ozemlje.
* Gospodarska/ekonomska kriza: gospodarstvo v razsulu, izkoriščajo naravna bogastva provinc in sužnjev, visoki davki,
	razkošno življenje cesarjev, imperij se ne širi več-ni sužnjev/denarja/hrane, samo blagovna menjava
	- kolonata/zakupništvo v 3. stoletju: oblika zgodnjih fevdalnih odnosov, oddaš zemljo v zameno za 1/3 pridelka v obdelavo.
* šibkost centralne oblasti: slabi odnosi cerkev-senat-vojska, dedni princip; raste vpliv vojske
* tuji najemniki v vojski: vojska hoče več od bogatih in ne obrani ljudstva pred barbari.
* duhovna kriza: vere iz [V]: mitraizem in krščanstvo zamenjata politeizem, namesto prednikov spoštujejo samo še boga.
	- kruha in iger: državljani postanejo apatični in leni

## Priseljevanje ljudstev (4.-7. stoletje)

* Huni, Germani, Obri/Avari, Slovani
* Pavel Diakom "Rimska zgodovina - *historia romana*" (pred 774/njegovo smrtjo), piše o bitki pri Frigidu 300-400 let po njej
	- najbolj krvava bitka na SLO, Vipava polna trupel, Teodozij poln vere sam plane v vojno, zmaga zaradi vetra, Evgenij pokončan.
* Vzroki za preseljevanje: pomanjkanje hrane, preprosto življenje, mika jih bogastvo Rima, medplemenski spopadi, pritiski tujih
	ljudstev, želja po zasedbi ozemelj, prenaseljenost.
* Preseljevalci: Germani, Slovani, Arabci, Huni (vzrok za Germane), Obri/Avari v 6. st. (vzrok za Slovane)

### Huni

* arijsko-nomadsko/stepsko ljudstvo začne preseljevanje na Kitajsko, a tam zgradijo Kitajski zid (brah moment)
* središče na dan. Madžarskem, pritiskajo na Germane, dobri jezdeci, 100km/dan, lokostrelci (iz konja zadene 60m cilj), nomadsko lj.
* Vrhunec: 4. st.: Atila (406-453 "bič božji") združi hune dan. Nemčije, panonske nižine, Kaspijskega J., Laponske (Z,J,V,S)
	-	[V] Rim mu za nenapadanje plačuje letni davek/TRIBUT. 451 ga na Katalunskem polju v Grčiji premaga zdru. vojs. Rima in Vizigotov
* Huni slovensko ozemlje dosežejo 451 in ga plenijo 452.

### Germani

* Rimljani jih imajo zaradi neciviliziranega jezika za barbare. Germanska pradomovina je v [J] skandinaviji.
* 1. st.: naselitev na ozemlje med Renom in Odro. Obrt in živinoreja na stopnji rodovno plemenskih zvez in so razslojeni.
* Kralji, vojaške aristokracije, politeizem - Doin, Thor, Freya. Vojskovanje: Frančiška-bojna sekira za met in šilasti meči
* služili v Rimski vojski kot federati.
* [Z] Goti: Leta 410 prvič dobijo Rim, naselijo se v bližino črnega morja. 375 zbežijo pred Huni na ozemlje [V] rimskega cesarstva.
	- se sprejo z vladarjem => [S] Grčija => Ilirik in Novik (rimski provinci) => 401 vdrejo v Italijo, 410 zasedejo in izropajo RIM.
	- =x neuspešen prodor na Sicilijo => naselitev v galijo - franki => Pirenejski polotok - dokončna naselitev
* Runska Pisava: 1. st., ravne črte, kombinacija grške in latinske, izum Keltov, vkles v kamen na danskem.
	- zapis prava: Rotharijev edikt pri Langobardih (643) in Julijski zakon pri frankih (6. st.)
* zapustijo politeizem za krščanstvo, za rimljane krivoverci.
* Germanska plemena (300). Goti se po 3. st. razdeliko na VIZIGOTE ([Z] Goti, španija in [J] francija) in OSTROGOTE ([V] G, italija)
	- FRANKI, BURGUNDI: [JV] fr, VANDALI: špa, [S] afrika, ALEMANI, BAVARCI: [S] Alpe, ALANI, SVEBI: Apenin. pol., ANGLI/SASI/JUTI:ANG

### Slovani

* Pradomovina: porečje treh rek: Dnjeper, Dnjester, Visla. Etimologija imena ni povsem pojasnjena. Na nižji stopnji razvitosti.
* Poljedelstvo, živinoreja - rodovska skupnost - nižje od Germanov, skromna bivališča - ZEMLJANKE
* naselitev na izpraznjena območja Germanov, izbezajo jih Obri ali Avari.
* Več bogov: Morana-smrt, Vesna-pomlad, Svarog-ogenj, Perun-grom
* skupine: [V]: rusi, belorusi, ukrajinci; [J]: srbi, črnogorci, makedonci, hrvati; [Z]: poljaki, čehi, slovaki, lužiški srbi
* mi delno iz [S] in panon. niž. poselimo [V] Alpe. spadamo pod južne slovane, glede na smer preseljevanja.
* 6. st.: o nas in o veri piše bizantinski zgodovinar Prokopij. časimo reke, vile, divje plese, bodočnost, pojedine, petje
* so pogani, imajo obrede, zažig hiš
* tujci hvalijo slovansko gostoljubnost. mel smo tut kul žene pa to... i guess...

### Avari ali Obri

* azijsko-stepsko-nomadsko ljudstvo/plemenska zveza / naj bi obstajala obrsko-slovanska plemena
* 6. st.: vdrejo v Evropo. obri=konjeniki, slovani=pešaki/pešci, naseljio se v panonsko nižino, ko grejo [V] Goti v Italijo
* 561 z Langobardi uničijo državo Gepido. Ustanovitelj Kan Bajan-6. st. z bizantinci (Justinijan I.) sklene pogodbo o varovanju [S]
* 582: osvojijo Sremsko Mitrovico.

### Bizantinska država ([V] Rim) in Justinijan

* Ime države iz Bizanta (Istanbul/Carigrad/Konstantinopelj)
* cesar Justinijan 527-565: sin ilirskega kmeta, učena žena Teodora-uveljavi vseveljavno nadgrajeno [Z] rim. pravo-Justinij. zakonik
	- neuspel pri poskusu združitve Rima, je pa ta kulturni vpliv občuten v Benetkah. hotel obnoviti moč [V]+[Z]
		- vzroki za neuspeh: preseljevanja ljudstev, potrebna obramba pred [S] ljudstvi, pol. & ver. neenotnost: [Z]: latinščina/[V]: GR
	- vojskovodji: BELIZAR in NARSES obnovita IT, AFR, [J] ŠPA; a se ljudstva uprejo.
		+ Langobardi vdrejo v Ita.-6. st., Arabci osvojijo Afriko-7. st., Španijo-8. st., Sicilijo-9. st.
	- cerkev podredi državi-cezaropapizem, se upre vojski, uradništvu
* Bizantinsko cesarstvo: helenistična kultura, vpliv krščanske vere, rimskega prava
* kodeks justinjanus: manjši vpliv očeta na otroke, preganj. krivovercev, bolj svobodni sužnji, prepoved ločitve (ironic), trg z [Z]
* justinijan je bil despot, vladal je samovoljno
* HERAKELJ: tematska ureditev, vojaško upravna okrožja, delitev na pokrajine, zgodnja oblika fevdalizma, zemlja vojakom za delo
* po 7. stoletju vedno bolj helenistični videz

# frankovska država

* konec 5. stoletja, ozemlje [Z] rimskega cesarstva, kralj Klodvik (480-511) iz Merovingov združi frenkovstva plemena, razširi obl.
* država: kraljeva last, deljena med 2 sinova, to oslabi moč države, zemljo za nagrado
* majordomo: upravitelj kraljevih posesti in dvora
* senior zemljo da vazalu, medsebojne dolžnosti (fevdni odnosi) ali pa odvzem zemlje. vrhovni senior je vladar.
* fevdalni: fevdalci-podložniki, fevdni: senior-vazal
* tudi vazal je fevdalec, podložnik pa ni. nižje plemstvo nima fevdov/so premajhni.
* prej so bili začasni, v času karolingov postanejo fevdi dedni.
* zemljiško gospostvo:
	- prirodna/dominikalna zemlja-bližina fevdalca: gosposki dvor: upravno/gospodarsko središče, stan. upravnika, gospoda, hlapcev
	- zakupna/rustiklana zemlja/HUBA: dana podložnikom v zameno za dajatve in tlako na dominikalni zemlji, dovoljšna za eno družino
* 5.-10. st.: zgodnji, 11.-15. st.: razviti, 16.-18. st.: pozni fevdalizem
* tlaka: izmerjena/določena (napovedana) ali neizmerjena/nedoločena (dodatna tlaka). podložnike obveznosti so v Z. K./urbarjih
* dajatve navadnim in cerkvenim fevdalcem: velika pravda-žito/vino, mala: izdelki/storitve, dajatve za javno upravo, 1/10 cerkvi

# karolinška država

* Karel Martel (732) (martel-kladivo) premaga Arabce pri Poitiersu, prepreči širjenje arabske države proti iberskem polotoku-8.st.
	- cerkvi odvzame posest - vzpon Karolingov
	- bil je majordom Marovinškemu kralju, Merovingi so še vedno na oblasti
* Pipin Mali: priskoči na pomoč papežu proti langobardom: pipnova darovnica, 751 odstavi Merovinškega kralja=>postane kralj Frankov
	- v skladu s frankovsko tradicijo razdeli monarhijo med svoja sinova Karlmana in Karla Velikega
* 771 po bratovi smrti edini frankovski kralj Karel Veliki (768-814 vlada)
	- razširi državo na vzhod (Langobardi, Bavarci, Obri/Avari), širi krščanstvo, 800 papež okrona za rimskega cesarja,
		spor z Bizantinci, 812: sporazum v Aachnu-prestolnica, tam usrvari dvorno akademijo, Langobard Pavel Diakon, Anglosas Alguin
		+ dvorna akademija: gramatika, dialektika, retorika, glasba, geometrija, aritmetika, astronomija v latinščini, namen=slavi boga
		+ slabo izobraženi učitelji, ni efektivna šola, tako kot antične, kardinska renesansa=kulturna dejavnost v času Karla Velikega
		+ karolinška minuskula, pisarske dejavnosti: prepisovanje klasične kniževnosti, zgodovinopisje, germanske šege, pesnitve, navade
* delitev države: grofije/marke(mejne grofije) (200), meje grofij se spreminjajo
* karl matel -> pipin mali -> karl veliki -> ludvig pobožni -> karl plešasti in ludvig nemški
* razpad: Ludvig Pobožni (814-840), sin Karla Velikega, ni uspel ohraniti močisvojega očeta
	- tri leta po smrti, 843 si njegovi trije sinovi v Verdunski pogodbi državo razdelijo: karel plešasti [Z], lotar I., Ludvig Nem[V]
	- po Lotarjevi smrti si sredinski del razdelita ostala, ostane [V] in [Z] Frankovska država, 10.st.: [Z]=>Francija, [V]=>RN cesar.
* rekonkvista, španci so osvobodajali Iberski polotok od arabcev, med 8. in 14. stoletjem
* karolinška renesansa: združitev antične krščanske kulture z germansko, kulturni razcvet

# vzpon papeštva in nastanek cerkvene države

* območje dan. IT, cerkvena organizacija sledi upravni org., patriarhat-škof/patriarh: Rim,Antiohija,Aleksandrija,Carigrad,Jeruzalem
* s prihodom Arabcev cerkvena organizacija na Bližnjem [V] in v [S] Afriki začne slabeti.
* razlike med rimskim in carigrajskim patriarhatom => 1054: dokončna delitev/SHIZMA na [Z] rimokatoliško in [V] pravoslavno cerkev.
* položaj papežov: ozemlje si pridobijo z darovi, zzapuščinami in zavezništvi
	- rimski patriarh: voditelj skupnosti-papež. - papeška posest: patrimonij Sv. Petra.
	- 529: menih Benedikt [J] od Rima na gori Monte Kasino: prvi samostan-Benediktinski-začetek krščanskega meništva-*ora et labora*
	- Konstantinova darovnica: ponarejen cerkveni dokument, ki izkazuje lastništvo delov Italije
* shizma ali cerkveni razkol - najavljen že od ločitve rimskega cesarstva - ločitev cerkve na 2 dela - 11. st.:
	- [V] pravoslavna <-> [Z] katoliška cerkev. dokončni razkol 1054: papež leon 9. na v cerkev Hagija-Sofija v Carigrad odnese
		listino o izobčenju carigrajskega patriarha. to podpre zlom karolingov in kriza papeštva v 10. stoletju
	- borba za moč in bogoslovna vprašanja: o celibatu in obredih
	- rimsko cerkev v 11. st. obremenijo: SHIZMA in INVESTITURNI spor.
		+ OTON 1. saški (10.-11. st. / 919-1024) 926 ga Janez 12. okrona za cesarja, ima preveliko moč, izkoristi slabosti papeštva:
		+ izkoristi šibkost papeštva in gre v Italijo.
		+ se vmeša v zadeve Italije, papežu obljubi zaščito, vzajemni zaščitni odnos, lahko imenuje novega papeža in škofa (laična inv.)
		+ 1076: podobno se zgodi s papežem Gregorjem 7. in cesarjem Henrikom 4.
* cerkveni problemi 11. st., še enkrat - 1024 shizma(pravoslavna[V]|rimokatoliška[Z])=>papež ima manj moči
	- investiturni boj med otonom I. saškim in rimskonemškim cesarjem, pravica do laične investiture
	- ZAPLET: Gregor 7. (rimski papež) in Henrik 4. (rimskonemški cesar)
		+ henrik izkoristi pravico do investiture in ne želi potrditi papeža, doma ga podpirajo, 1077 se skuša opravičiti vrhovnemu pap.
		+ gre na pot odpuščanja v Kanoso (IT), papež mu po treh dneh čakanja zunaj na mrazu oprosti in prekliče izobčenje.
	- 1122: Wormski konkordat - pogodba cerkev:država, zmagajo klinijske zahteve (Cluny-mesto s samostanom), zmaga menihov in papeštva
		+ trajna odprava laične investiture, uvedba celibata, prepoved simonije/prodaje cerkvenih služb, latinščina=edini jezik bogoslu.
* INTEREGNUM/brezvladje: 1254-1273, 1273 veliki knezi izvolijo Rudolfa Habsburškega, zmaga nad Otokarjem II. premišljenim, =>mir

## križarske vojne (3. problem)

* sredozemski prostor: različne vere: islam [V]-bizantinsko cesarstvo, krščanski [Z].
	- 11. st. v [J] franciji: mirovno gibanje TRUGA DEI zaradi fevdalskih spopadov cerkev vsak drugi teden prepove vojne da jih prepr.
	- zaplet: romanja kristjanov v palestino ogrožajo muslimanski seldžuki (turkmensko ljudstvo). 1071 premagajo bizantince, ki so
		papeža Urbana II. prosili za mir. ta dobi idejo za združitev krščanstvo. seldžuki 1077 zavzamejo jeruzalem, 1085 pa Antiohijo.
	- Urban II. 1095 pozove na križarske vojne-pohod na sv. grob-križarjem odpusti vse grehe; vsi se udeležijo.
	- križarske vojne trajajo 200 let, do 1209.
* 1. (1096-1099, zunanja kolonizacija): 4 skupine plemičev, kmetov&trgovcev neurejeno nasilno oblegajo jeruzalem (zastrupijo vode):
	- križarji na [V] ustanovijo svoje države: Eldesa, Antiohija, Tripolui, Jeruzalemsko kraljestvo
	- duhovno-viteški redovi-obramba pred muslim.: templarji po koncu=>FR&se ukvarjajo z denarjem, ivanovci/špitalarji, nemci=>prusija
* 2. povod: seldžujska osvojitev Edese 1144. džihad: sveta vojna proti nevernikom
* 3. Friderik Barbarosa (utone@prečkanje Salef), Filip II. Avgust, Rihard Levjesrčni (3 evr. vladarji). Zaradi zavzetja Jer. 1189-92
	- 1911 Filip II. Avgust in Richard Barbarosa zavzameta Ako.
* 4. 1202-1204: slabosti križ. vojn se pokažejo: benečani s prevozom edini zaslužijo, dobijo Zadar, svete dežele križ. ne dosežejo.
* Otroška (1215): tisoče 8-16 letnikov iz FR, otrokom so obljubljali dostojno življenje, na koncu jih prodajo kot sužnje arabcem.
* 5. križarska vojna in križarske vojne Sv. Ludvika: *nič znat*
* 6.: cesar in sultan si brez boja razdelita ozemlje, jeruzalemsko kraljestvo propade.
* Pomen in posledice - izrodijo se v dobičnokosne posle IT trgovcev in pustolovščin željnih fevdalcevi avanture, pregon poganov,
	evropejci dobijo od razvitih arabcev kulturo, npr. umivanje rok, Italijanska mesta dobijo veliko denarja.

# Italijanske mestne državice

* benetke - rimskonemško/svetorimsko cesarstvo - se osvobodijo - 3. največje mesto v Sr. veku:
	- skupnost vodijo TRIBUNI: izbrani predstavniki teritorialno-vojaške aristokracije, nad njimi bizantinski vojvoda DUX/DOŽ
		+ da se prepreči korupcijo, ga ljudstvo voli. z razvojem plemstva se krepi povezava v VELIKI SVET
* ostala mesta: Genova, Pisa, Amalfi - močne pomorske sile; firence - tekstil
* meceni: financirajo učence, humanizem; diplomati: v tujini predstavljajo državo, kontalieri: najemniška vojska, najemniške vojske

# absolutizem

* neomejena oblast človeka, poskus reševanja krize fevdalnega sistema
* oporo mu nudi uradništvo, davki, vojska, cerkev, centralizirana uprava; država ima velike finančne potrebe.
* prva absolutna monarhija: v španiji v 16. st. => močna država
* 10. st.: Kapetingi: šibka osrednja oblast, 13.-14. st.: vojna med anglijo in francijo (dinastija Valois)
	- Hugenotske vojne v protireformacije in Dinastija Bourbonov - Ludvik XIV. / sončni kraj
	- absolutizem vpeljeta kardinal Richelien in Mazarin. v klasičnem absolutizmu ni reform
* razsvetljeni absolutizem omogoča reforme in je kritičen do absolutizma, zadnji poskus ohranitve fevdalizma z reformami:
	- FIZIOKRATIZEM: zemlja je sveta in ima edina novo vrednost, poudarek na kmetijstvu, z reformami se pomaga kmetom in 3. stanu.
	- omilitev tlake, manj vpliva cerkve in plemstva
* Marija Terezija vlada 1740-1780 - PRAGMATIČNA SANKCIJA, PRIMOGENITURA: oče, Karl 6., ni imel moškega potomca
	- njen sin Jožef II vlada še 10 let. Terezija se je poročila s Francem in je imela 16 otrok
	- terezianizem/jožefinizem: davčne reforme: tudi plemstvo plača davke, hišne številke, štetje prebivalstva, zemljiške knjige-kata.
		+ sodne reforme: poenoteni zakoni, fevdalec ne sodi podložniku, ukinitev mučenja, čarovniških procesij, fevdalnih sodstev
		+ skuša ukiniti cehe, poenotenje mer in uteži, PROMET: poštne kočije
		+ vojaške: nepriljubljene, vojaška obveznost med 17. in 40. letom, veliko ljudi se izmuzne (bogati, duhovniki, kmetje)
		+ robotniški patent 1772: tlaka max. 3 dni na teden, NEVOLNIŠKI/PODLOŽNIŠKI: odprava osebne odvisnosti - če se rodiš kmet, nisi
		+ šolske: splošna šolska uredba: obvezno šolanje 6-12 let M&Ž, šole: normalke, glavne šole, trivialke
		+ zdravstvene: babiške šole in medicinsko-kirurške
		+ cerkvene: vsaka cerkev max. 1h hoda, tolerančni paket 1781: svoboda vseh veroizpovedi, Jožef II. zapre veliko samostanov

# arabci in španija

* kordobski kulitat, arabci zavzamejo skoraj cel Pirenejski polotok po zmagi nad Vizigoti leta 771, REKONKVISTA
* križarske vojne; stanovska monarhija - srednjeveški stanovski parlament
* leta 1492 španski kralj Ferdinand Argonski in Izabela Kastiljska, ki združita španske državice
* GRANADA: zadnja trdnjava arabcev, preden jih arabci ven izženejo

# nizozemska osvobodilna vojna

* nizozemska je del španskega imperija (1. absolutna monarhija), Filip II vlada in od 17 provinc dobiva španija davke
* katoliški španci preganjajo nizozemske protestante, 1566 se nizozemci povežejo, verske zahteve postavijo kralju
	- filip pošlje vojsko, vodi jo Alba, verska vojna za avtonomijo, osvobodilna vojna traja do 1648
	- [J] province se 1578 pogodijo s kraljem, [S] se povežejo v UTRECHTSKO ZVEZO, potrjeno ZDR. KRALJEVINO NIZOZ. - 1. meščan. revol.
* državni upravitelj: Viljem Oranski, Amsterdam: pomorska sila, ni fevdalizma, svob. vera, liberalni, oblast: generalni stanovi

# angleška zgodovina

* normani:
	- bitka pri Hastingu 1066 - Viljem Osvajalec postane angleški kralj, normani pridejo v ANG-vikingi z danske, ki so naselili [Z] FR
	- pred normani so tam briti, kelti, anglosasi. trdna osrednja oblast, dobra org., kraljestvo razd. na grofije-normanski vazali
* MAGNA CARTA LIBERTATUM 1215: IVAN BREZ ZEMLJE: Brat Riharda Levjesrčnega, izgubljal zemljo, vedno več davkov, nima podpore
	- upor plemstva, ivan prisiljen z listino potrditi fevdalne pravice, meščanske privilegije, neodvisnost cerkve
		+ vladanje postane skupna stvar kralja, izvoljenih stanov, kraljevskega sveta (ob. anglški parlament), se ne razvije absolutizem
	- angleški parlament: zgornji: LOROSKA ZBORNICA-višje plemstvo, spodnji: kraljeva mesta, nižje plemstvo } dom
		+ odloča o davkih, nadzira državne finance, potrjuje zakone, PARLAMENTARNA MONARHINA: omejena kraljeva oblast
* stoletna vojna-ang:francozi zaradi dinastičnih sporov zaradi zemlje, pomemben mejnik, 14.-15. st.
	- IVANA ORLEANSKA: kot fant 1429 reši oblegani ORLEANS, kralj razpusti vojsko, kasneje jo sežgejo
	- posledice vojne: zmaga FR-centralizacija, državljanska vojna v ANG (dve roži: bela-YORK, rdeča-LANCHESTER), dinastija TUDOR 1485
	-	Henrik 8. loči angleško od katoliške, po njegovi smrti: Edcard VI., Marija I. katoliška, Elizabeta I.
* angleška revolucija: hočejo absolutizem, zaradi MCL ne morejo, začetek: 1642-Oliver Cromwell-Lord Protector
	- po cromwellovi smrti želijo obnoviti monarhijo brez prelivanja krvi, parlament-zakonodajna, kralj-izvršilna veja oblasti
	- Viljem podpiše Bill of Rights: svoboda govora v parlamentu, ...
	- po smrti elizabete oblast dobi Jakob I. iz škotske dinastije, Stuarti skušajo zavladati in obnoviti absolutizem
	- Wiljem Oranski, zet Jakoba II.-nizozemca dobi prestol, 1688 je konec revolucije, podpis, zavladata Viljem in Mary
	- Imamo vige (podreditev kralja parlamentu) in torijce (predstavniki visokega plemstva, konzervativci)

# etnične, družebne in gospodarske spremembe do srednjega veka do konca 18. stoletja

* zemlja: vir preživetja in bogastva, fevdalizem: prevladujoč družbeni sistem
* stanovska družba: tisti, ki vladajo
* zemljiško gospostvo: fevd
	- razviti fevdalizem: dominikalna/rustikalna, srenjska zemlja/deljena, obrtne delavnice, hube, urbarji, patrimonialna sodišča,
		avtokratična/samozadostna enota
	- obveznosti in dajatve: tlaka, velika&mala pravda, desetina, primščina, krpščina, priselnina
* zgodnji srednji vek: 5.-10. stoletje, razviti: 11.-15. stoletje, pozni: 16.-18. stoletje } fevdalizem

# kolonizacija

* naseljevanje ljudi na prazna ali doseljevanje na že poseljena območja
	- notranja - na prazna območja okolice / zunanja - na tuja območja
	- nižinska/rovtarska - ob reke
	- višinska - gore, hribi
	- agrarna - notranja, za pridobitev več agrarnih površin
	- samorasla - nenačrtovana, spontana / načrtovana - za dobiti obdelovalne površine
* do 17. stoletja je veči del Evrope gozd
* etnične spremembe vodijo v nastanek etničnih otokov
* vzroki: nastnek mest, več obdelovalnih površin in donosnosti fevda, nove poljedelske tehnike, cerkvena miselnost, pomanjkanje hrane

# razviti fevdalizem

* zaradi presežkov se dajatve spreobrnejo v denar
* manj dominikalne zemlje v korist hubam/rustikalni zemlji
* kmečke trgovine, trgovine, tovorništvo, sejmi, razslojevanje kmetov
* urbar/zemljiška knjiga: tedenski: hrana, letni: champagna (vinski sejmi)
	- ščiti podložnika pred izkoriščanjem, popis kmetij, dajatev
	- kmetijski pripomočki: ralo, plug
* triletno kolobarjenje: ozimno žito (pšenica, rž), jaro žito (ječmen oves), neizkoriščena zemlja=PRAHA
	- v habsburški monarhiji je to prevladujoča oblika do marije terezije
	- kosa, grablje, brana, komat in podkev, srp, škarje => olajša delo kmetov in kmečke živine

# srednjeveška mesta

* mesta so administrativna in vojaška središča in ponavadi antična dediščina
* 11. stoletje: pojav meščanstva in presežkov, spet blagovno-denarno gospodarstvo
* nastanek novih mest na fevdalčevi zemlji, ob rekah; kmetje gredo v mesta
* cerkveno plemstvo/duhovščina: škofovska mesta (italija), vladarjeva mesta (anglija), plemiška mesta (francija); posvetno plemstvo: laično
* plemstvo podpira nastanek mest, imajo korist, vladajo mestu. meščani se upirajo, ne marajo vladarjev. boji meščanov za samouporavo
* od 11. do 13. stoletja nastane največ mest
* anglija: meščani+fevdalci proti vladarju, francija: meščani+vladarji proti plemstvu, pariz: pol pod vladarji, pol pod fevdalci
* vodnjaki, epidemije, svobodni meščani s pravicami in dolžnosti v STATUTU, ustanovitveni akt
* mestni svet nadzoruje trgovino, obrt, šolstvo, organizira dogodke, 12-24 članov: bogatejši, na čelu predstavnik mestnega ustanovitelja

## gospodarske dejavnosti v mestih

* cehi: osnovna obrt: kovač, specializirana obrt: žebljar, NI DELITVE DELA, CILJ NI BOGATETI, mojster-pomočnik-vajenec, nezakonski otroci ne morejo v ceh
	- naloge cehov: ščiti pred konkurenco, število izdelkov, cena, surovine so določene znotraj ceha, cehovski izveski
	- stroga pravila: kršitelji na sramotilne stebre, goljufive peke namočijo v ljubljanico, omejevati konkurenčno delitev dela in manufakturo
* založništvo in manufakturo: bogati trgovec kmeta založi s surovinami, kmet nekaj naredi in dobi MENZO. to je delo na domu ene osebe, začetek kapitalizma

# srednjeveška trgovina

* baltska pot, jantarska pot, hansa; vprašanje donosnosti, blagovno-denarna trgovina v razvitem fevdalizmu od 11. st
	- hansa: politična povezava povezuje 100 mest, središče LÖBEK, BERGEN je znano hansatsko mesto.
		+ tem mestom kontrira Dubrovnik s povezavo v zaledje
	- evropska trgovska območja: sredozemsko (benetke, genova, firence, pisa - začimbe, dišave, vino, žito, nakit, svila, obrtni izdelki)
		+ zahodnjeevropsko in baltsko: (francoska, nizozemska in severnonemška mesta, povezana v HANSO - vino, kovine, krzno, živina, les, žito)
		+ trgovanje torej poteka čez alpske prelaze
* težave trgovcev: slabe in težko prehodne poti, tovor prenašajo konji, osli in ljudje, imamo razbojnike.
	- MITNINE: davek na potovanje čez fevdalsko pot, pomorska trgovina ima gusarje, kar pade na fevdalčevo zemljo, je njegovo
	- stroški: piranja, skladiščno pravo, pravica obvezne poti: trgovec mora do benetk na kontrolo
* povezave v karavane, težave valut; vsak fevdalec lahko kove denar, v sloveniji 7 kovnic
	- trgovina na dolge razdalje (začimbe, sol, poper, žafran) se plačuje v zlatu
* on groß: trgovec mora najprej po enotni ceni meščanom ponuditi blago
* DENARNA POSOJILA: židi, tajna, 60% obresti, žide preganjajo, ker morajo plačati, židje postanejo bogati
	- koncil v Mainzu 1229, ker so določili, da morajo biti židje enako oblečeni, živijo v označenih soseskah
	- FR: iz križarskih vojn so se Templarji od arabcev naučili denarnih poslov => Filip Lepi jih v 14. st. izžene
	- cerkev posoja s 15% obrestmi, *montes pietatis*/gore usmiljenja
* RAZVOJ DENARNIŠTVA - menjave in posojanja denarja se dogajajo v Banci, stojnici v mestu - določajo žlahtne kovine v kovancih:
	- kovance sprva tehtajo, nato jih zamenjajo MENICUNI, overjeni vrednostni papirji iz dveh prestriženih kosov
* PRVE GOSPODARSKE TEORIJE:
	- KOLBERT_MERKANTILIZEM: vodilna teorija 17./18. st.: več izvoza kot uvoza, trgovci-merkatorji, državna zakladnica
	- fiziokratizem: trdi, da je samo kmetijstvo dobro, quesnay: presežek je dar narave

# industrijska revolucija v angliji

* razvoj tekstilne proizvodnje, manj zemlje za kmete, kmetje gredo v mesta in postanejo delavci, meščanstvo vlaga denar v zemljišča
* po koncu fevdalizma nastane delavski razred kot posledica
* industrializacija: manufaktura => industrija
* pogoji za razvoj: kapital, surovine, politična stabilnost, prostor, delovna sila, nova spoznanja, stroji, kapital
* ZAČETEK INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE: 1707 položaj VB: širjenje kolonialnega imperija, parlamentarno-meščanski sistem, razvito kmetijstvo, surovine, imperializem, ugodna infrastruktura
	- stanje na celini: absolutizem, politična razdrobljenost, pomanjkanje kapitala, slabe prometne povezave, pomanjkanje delovne sile, državno gospodarstvo
	- novi izumi: john kay-leteči tkalski čolnič-1733,
		+ james hargreares-stroj za fino predenje,
		+ richard arkwright-parna črpalka,
		+ james watt-parni stroj 1765 - sprva za predilnice,
		+ george stephenson-parna lokomotiva 1829,
		+ robert falton-parnik 1807

# humanizem in renesansa

* 14. stoletje v Italiji, preporod, odgovarja na antična vprašanja, drug pogled na svet, vpliv cerkve postavljen pod vprašaj
* značilnosti: človek v središču, nove metode: poskusi-opazovanje-preučevanje, prva literarna dela, jeziki, obsojajo družbene razmere
* hedonizem: pomen sreče in čustev, empirizem: človeška izkušnja-pomen, esteticizem: pomen umetnosti
* H&R poleg dvorov dosežete univerze, pomembna vloga mecenov: družina Medici iz Firenc