diff options
Diffstat (limited to 'bio')
| -rw-r--r-- | bio/zvezek.md | 137 |
1 files changed, 137 insertions, 0 deletions
diff --git a/bio/zvezek.md b/bio/zvezek.md index e1e419d..8fa7a79 100644 --- a/bio/zvezek.md +++ b/bio/zvezek.md @@ -159,3 +159,140 @@ - CO2 se po krvi pretaka kot bikarbonat/hidrogenkarbonat, prej se pretvori v ogljikovo kislino (z encimom ogljikova anhidraza) CO2+H2O=H2CO3=HCO3-+H+ - naravni pufer - vdih: skrči se prepona in medrebrne mišice, ventilacijo regulirata avtonomni in somatski sistem - preostala, dihalna, dopolnilna prostornina in rezervna prostornina (aktivni izdih), vitalna (rezervna+dihalna+dopolnilna), totalna (vitalna+preostala) - s spirogramom jih merimo + +# prebavila +* avtotrofi hranilne snovi izdelajo sami-rastline, alge, cianobakterije, kemoavtotrofne bakterije. +* heterotrofi pa hranilne snovi dobijo v obliki organskih molekul s hrano (rastlino-, meso-, vse-jedci). + - saprofiti-gniloživke, paraziti-zajedavci, simbioti +* prebava: razgradnja kompleksnih organskih snovi za izgradnjo, ATP, skladiščenje (glikogen, maščobe). +* esencialne hranilne snovi pridobimo s hrano in jih ni moč samostojno sintetizirati + - esencialne aminokisline: meso, mleko, jajca, nekatere stročnice in žitarice, + - esencialne maščobne kisline - nenasičene: semena, žita, zelenjava, + - vitamini: motnje => hipo-/hiper-vitaminoza, + + v vodi topni: vitamin B (koencimi), vitamin C (tvorba vezivnega tkiva) + + v maščobah topni: A (gradnja vidnih pigmentov), D (absorpcija Ca in kosti), E (celična membrana), K (strjevanje krvi) + - minerali: anorganske hranilne snovi - sadje, zelenjava, meso, mlečni izdelki, žita + + ioni/molekule nekega kemijskega elementa in so anorganske snovi + + uravnavanje osmotskega tlaka, rasti, razvoja in delovanja telesa + + K (mišice, živci), Ca (kosti, zobje), Cl (osmoravnovesje, želodčni sok), I (hormoni ščitnice), Na (živčevje), F (k&z), Mg (kofaktor, nastanek ATP), Fe (hemoglobin, kofaktor) +* prehrana in prebava: + 1. sprejem hrane: plenjenje, sesanje, filtriranje, parazitizem + 2. prebava: mehanska, kemijska/encimska, mikrobiota + 3. vsrkavanje (absorbcija) hranilnih snovi + 4. iztrebljanje (defekacija) neprebavljenih in neprebavljivih snovi +* kje prebavljajo različni organizmi: + - v celici (prebavna vakuola: enoceličarji, spužve, ...) + - v prebavilu + + prebavna vreča: aproktni organizmi - ploski črvi, ožigalkarji + + prebavna cev: evproktni organizmi - večina živali + - izven organizma (pajki, morske zvezde, glive, mesojede rastline) + - ne prebavljajo +* vrste prebavne razgradnje: + - mehanska: ++površina: zobje-vretenčarji, čeljustne nožice-raki, kljun, strgača-polži, mlinček. + - kemična: za posamezne organske molekule specifični encimi +* prebava enoceličarjev: minerale neposredno privzemajo iz okolja. + - organski drobir privzemajo endocitotsko (znotrajcelično) + - usmerjanje delcev z migetalkami/bički -> endocitotski vezikel + lizosomi -> prebavna vakuola -> prebava (pH raste) -> absorpcija preko membrane v citoplazmo -> eksocitoza odpadnih snovi, ko se prebavna vakuola združi z zadnjično poro +* prebava spužv: znotrajcelična (prebavnih organov ni) + - celice ovratničarke v prebavni votlini prebavljajo, z bički ustvarjajo vodni tok obtočilna() + - pore dotekalke na spužvi za dostop vode s hrano, privzem delcev s fagocitozo-sluzasti ovratnik + - vezikelna prebava se konča v ameboidni celici poleg ovratničarke, voda izstopi skozi odtekalko + - to ni zunajcelična/črevesna prebava, ker v prebavno votlino ni izločenih encimov +* mnogoceličarji in zunajcelična prebava, ki omogoča privzem večjih delcev + - encimi, izločeni iz žleznih celic, delujejo izven celic, pogoj je izoblikovana telesna votlina + - prebavna vreča: notranja stena, obložena s prebavnim epitelom iz žleznih in absorpcijskih celic + - ena odprtina za vhod in izhod, vreča ima funkcijo prebave, dihanja in cirkulacije + - primer: ožigalkarji, npr. zeleni trdoživ +* prebavna cev z eno odprtino je slepo zaprta: vrtinčarji in sesači + - žlezne celice v steni črevesja izločajo prebavne sokove + - absorpcijske celice privzemajo manjše molekule. APROKTNO prebavilo nima zadnjične odprtine +* prebavna cev z dvema odprinama: EVPROKTNO prebavilo. zunanje okolje organizma znotraj telesa (topologi) + - trakt s kontinuirano enosmerno prebavo; več pridobljenih snovi->energije->kompleksni organizmi + - specializacija delov, povezava z drugimi organskimi sistemi. + - primer: gliste, mehkužci, kolobarniki, členonožci in vretenčarji +* žuželke: evprokti. na glavi imajo obustne okončine: grizalo, lizalo, bodalo, seslo +* vretenčarji: sprednje, srednje, zadnje črevo +* ptice: kljun, golša-začasno shran. hrane, mlinček-kamenčki, žlezovnik-encimska razgradnja-2. želodec +* prežvekovalci-krave, ovce, koze, jeleni, kamele: veliki večdelni želodci + - vamp: del želodca z veliko simbiotskimi enoceličnimi razgrajevalci celuloze + - celulaza za delno (manjšinsko) izkoriščanje celuloze + - z želodčnimi sokovi prepojeno hrano vrnejo v usta za dodatno prežvekovanje in boljši izkoristek +* črevo: rastlinoj-kratko tanko črevo, dolgo slepo in debelo. mesoj-dolgo tanko, kratko slepo in debelo +* zobje: ovca-pomanjkanje sekalcev, pes-rezalni kočniki, mali podočniki, opica-veliki kočniki/podočniki + +## prebava pri človeku +* slinavke: podjezična, podčeljustna, obušesna. +* prebavna sluznica pa z žleznimi in absorpcijskimi celicami pa izloča sluz, encimi in druge snovi. +* pet faz prebavil: zaužitje, peristaltika (gibanje po traktu), razgranja (meh+kem), iztrebljanje +* ustna votlina: mehanska prebava z zobmi, jezikom, žvekalnimi mišicami ter kemijska s slino. + - trojna vloga sline: navlažitev, raztapljanje snovi za okušanje in encimatska razgradnja + - zob: krona, vrat, korenina. v zobni jamici, pritrdilni cement. trda sklenina, notranja zobovina + + čisto v notranjosti je zobna pulpa z vezivnim tkivom, v katerega segajo živci in žile + + 20 mlečnih, 32 stalnih. 4 sekalec, 2x1 podočnik, 2x2 ličnik, 2x3 kočnik + - žrelo (razcep, refleks s poklopcem), požiralnik (sluzne celice, prečno progaste&gladke mišice) +* želodec: pod trebušno prepono. ustje: prehod med požiralnikom in želodcem + - vratar na koncu želodca - krožna mišica zapiralka + - mehanska (krčenje) in kemijska (encimi) prebava želodčne kaše + - če ležimo na levem boku, kaša ne bo ob odprtinah, ampak na drugi strani želodca (bolje) + - žlezne stene izločajo encime. konec prebave CH, začetek delovanja proteaz in lipaz + - izločanje HCl zniža pH na 1-2: baktericidno delovanje in denaturacija beljakovin + - iz pepsinogena ob stiku s HCl nastane encim PEPSIN (proteaza: beljakovine -> polipeptidi) + - želodčna sluznica: zaščitni epitel izloča sluz, žlezni encime in HCl, izločalke hormonov + - želodčne jamice za večjo površino + - refluks: uhajanje želodčne kisline v požiralnik: bolečina, pekoči občutek, pritisk v prstih + - čir/ukus: razjeda sluznice, bolečine in krvavitev, vzrok je stres, kajenje, neustrezna prebava +* tanko črevo: 7 metrov: dvanajstnik (razgradnja), tešče črevo (privzem hranil), vito črevo (privzem) + - dvanajstnik: encimi iz trebušne slinavke, žolčne kisline iz jeter, sluznica nevtralizira, horm. + - pankreas: prebavna in hormonalna žleza, natrijev bikarbonat, prebavni encimi, inzulin, glukagon + + eksokrina (hormoni) in endokrina (prebavni encimi) žleza + - žolčnik: skladišči žolč (sok s solmi, elektroliti, odpadnimi snovmi) iz jeter - žolčni vod + - encimi, specifični za pH, temperaturo + + karbohidraze (amilaza) cepijo CH do monosaharidov + + peptidaze (pepsin, tripsin) cepijo beljakovine ali polipeptide do aminokislin + + lipaze cepijo lipide do maščobnih kislin in glicerola + - črevesne resice - VILI, nagubana membrana epitelskih celic - MIKROVILI. epitel: žlezne/ab. cel. + - absorpcija: + + produkti lipidov (glicerol, maščobne kisline, monogliceridi), difuzija, limfa + + produkti CH, NK, proteinov (monosaharidi, fosfati, aminokisline), aktivno v kri + - načini premikanja: peristaltika, segmentacija +* debelo črevo: absorpcija vode, vitaminov, mineralov, izločkov mikrobne flore, izoblikovanje iztrebka +* jetra + - funkcije: nastajanje žolča, ptrsnova maščob, nastanek holesterola za celično membrano, sinteza proteinov za v krvni obtok (fibrinogen), predelava AK, nastanek sečnine iz NH3, prehod v kri in nato v seč, vzdrževanje stalne količine glukoze v krvi z glikogenomm, predelava hemoglobina in shranjevanje Fe, vitaminov, nastanek koagulacijskega faktorja, razstrupljanje snovi, odstranjevanje toksinov, encimska detoksifikacija + - delovanje: vsrkane hranilne snovi preidejo v jetra preko dovodne jetrne vene, se pomeša s kisikom bogato krvjo, ki prihaja po jetrni arteriji, mešanica se prečisti in zapusti jetra preko izhodne jetrne žile, ki se priključi na spodnjo veliko veno dovodnico + - jetrni režnjič-osnovna funkcionalna enota: vene v sredini za odtok krvi + - celice predelajo škodljive snovi, žolč pa gre v posebne cevčice, ki vodijo v žolčni vod + +### prebavne motnje +* prehranjenost: normalna, podhranjenost, prenahranjenost, hramba presežkov (maščobe, glikogen) + - povečana telesna teža: bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2, ITM (m/l^2) +* diabetes: motnja v homeostazi glukoze v krvi, prizadetost krvožilja, oči, ledvic + 1. autoimuno uničenje delovanje beta Langerhansovih otočkov, ni inzulina, dodamo inzulin, otroci + 2. tarčne celice so na inzulin neodvisne. pojav v odrasli dobi, genetika, teža, nezdrav slog +* uravnavanje glukoze v krvi: hormona inzulin in glukagon delujeta nasprotujoče + +# izločala +* omogočajo osmoregulacijo in izločajo odpadne snovi, vzdrževanje pH, ionskega ravnovesja. +* osmoregulacija: uravnavanje prehoda topljenca/vode med notranjem (telesne tekočine)/zunanjem okoljem. +* osmotsko ravnovesje raztopljenih snovi: homeostaza +* osmolarnost: merilo za količino raztopljenih delcev, ki vplivajo na osmotski tlak raztopine. +* sekcije živali glede na osmoznost: + - izoosmozne: osmolarnost telesnih tekočin je enaka osmolarnosti okolja (morski nevretenčarji). + - take, ki uravnavajo osmolarnost telesnih tekočin: sladkovodne, morske, kopenske živali + + uravnavajo koncentracijo ionov z aktivnim transportom. + + kopenskim živalim zato preti izsušitev. +* toničnost je podobna kot osmolarnost, le da toničnost obravnava le delce, ki membrane ne prehajajo. +* produkti presnove dušikovih spojin: + - pri presnovi CH in maščob nastajata CO2 in H2O. + - pri presnovi beljakovin, aminokislin in nukleinskih kislin pa N in S spojine (npr. amonijak). + - oblika dušikovih spojin, ki so izločene, je odvisna od okolja: + + amonijak: topen v vodi, izločanje preko površine oz. zelo razredčen v H2O-vodne živali. + + sečnina: v H2O, manj toksična od amonijaka-sesalci, morski psi, kostnice, dvoživke. + + sečna kislina: malo H2O, netoksična, energijsko potratno-ptiči, žuželke, plazilci. + +## izločala nevretenčarjev +* ploski črvi (vrtinčar): protonevfridiji, ki se končajo s plamensko celico, v katero vstopa medceličnina + - seč kot NH3 se potiska v večje cevi in se izloči skozi izločalno odprtino +* kolobarniki (deževnik): metanevfridiji: tekočina vstopi v lijakasto ustje -> zbirna cevka -> mehur + - iz para metanevfridijev v členu se seč (NH3+sečnina) izloči skozi izločalne odprtine +* žuželke: 100+ malphigijevih cevk aktivno črpa Na+ in K+, pasivno sledijo voda, soli sečne kisline, ... + - cevke vodijo v zadnje črevo, kjer se H20 & nekateri ioni vsrkajo, izloči se trda sečna kislina. |