path: root/bio/zvezek.md

# glive
* evkarionti, heterotrofi
	- saprobioti - razkrojevalci - gniloživke: izločani encimi razgradijo celulozo in lignin, nato gliva absorbira monomere (plesen, šampinjoni)
	- paraziti - izločajo tudi strupe, gostitelj tudi propade, nato postanejo razkrojevalci (štorovke, rje, kresilna goba)
	- simbioti - mikoriza s koreninami, 80 % rastlinam dajo mineralne snovi, vodo, rastlina vrne ogljikove hidrate etc. (kukavičevke kalijo samo v prisotnosti ustreznih gliv - nice!)
* enocelični (kvasovke) in večcelični (plesni, glive s trosnjaki - gobe)
* celica: brez plastidov in klorofila, vakuola, hitinska stena, ribosomi, jedro, golgij, er, mitohondrij
* nekatere enocelične, večina večcelična steljka iz hif, ki sestavljajo podgobje ali micelij
* delitev glede na načine razmnoževanja: metageneza (izmenjava spolne in nespolne generacije). (spora = tros) je v (sporangiju = trosovniku)
	- spolno (somatogamija): n telesni celici različnih hif => n+n => mitoza micelij iz dvojedrnih celic => kariogamija (združitev jeder) => 2n zigota => mejoza => n spore => n hife => podgobje/micelij
	- nespolno (enostavno): cepitev, brstenje kvasovk, mitoza spor
* sistematska delitev glede na zgradbo: nižje/višje - kompleksnejše, ki tvorijo trosnjake s trosiščih, kjer so trosovniki, kjer z mejozo nastajajo n nespolne razmnoževalne celice - trosi oz. spore
	- morfološka, ne filogenetska delitev, ki je zapletena (glive bolj povezuje z živalmi kot z rastlinami, itd.)
	- višje glive s trosnjaki: zaprtotrosnice (ask z askosporami - kvasovke, smrček, tartuf) in prostotrosnice (bazidij z bazidiosporami - jurček, marela, lisička, mušnica)
* organizacijska nesistematska delitev na nivoje: enocelične (kvasovke), miceliji brez trosnjakov (plesen), rje in sneti (hruševa, žitna rja, koruzna snet),  glive s trosnjaki (jurček, mušnica, marela), lišaji
* lišaji - bioindikatorji: steljko sestavljata heterotrofni mikobiont (opora, zaščita pred UV, voda) in avtotrofni fikobiont (modrozelena bakterija ali zelena alga)
	- tvori kisline, razmnožuje se nespolno z izidiji iz izidijev (skupki hif in alge) ali spolno s sporami
	- steljke: skorjasta (tesno pritrjeni, kot prah), listasta (pritrjena na več mestih, ploščat) in grmičasta (razrasla)
* pomen in vloga: zajedavci, rje, sneti, pionirski organizmi, bioindikatorji, razkrojevalci, mikoriza, živilska (sir, pivo, kvas, kefir, alkohol) in farmacevtska (penicilin) industrija, prehrana, bolezni - mikoze

# rastline - prvi avtotrofi, ki so prišli na kopno: razvoj iz zelenih alg pred 400e6 let
* prihod na kopno: izsušitve, nihanje temperature, ni vzgona, težje telo, več co2, rastlinojedci in zajedalci
* višje: (mahovi-steljčnice/brstnice, praprotnice-brstnice, semenke-brstnice) večceličarji, stena, vakuola, plastidi-kloroplast-fotosinteza, specializacija, organi, vosek, kutikula, reže, celična plošča
* 400000 vrst raslin. filogeneza: zelene alge => najprej mahovi z zarodki, praprotnice z brsti in prevodnim tkivom, golosemenke s semeni, kritosemenke s plodovi (semenje in osemenje)
* mahovi: nimajo razvitih pravih rastlinskih organov: rizoid (namesto korenin), kavloid, filoid
	- klorofil a, b, beta karoten
	- sprejemanje snovi skozi celotno telo
	- brez tkiv za transport snovi na dolge razdalje
	- za razmnoževanje potrebujejo vodo (moška spolna celica)
	- listne reže na sporangijih
	- zgradba mahov
		+ dve rastlini v enem: gametofit (n), sporofit s kapsulo in sporami (2n), avtotrofna/heterotrofna generacija
		+ značilno menjavanje spolne in nespolne generacije: metageneza ali prerod
	- spolno razmnoževanje mahov: spolne celice - gamete v gametangijih ločenih spolov v gametofitih
		+ iz spore zraste moška protonema in se razvije v gametofit
		+ moški gametofit ima anteridij, ki zraste in spermatozoide odda v jajčno celico
		+ med tem iz spor zraste tudi ženska protonema in se razvije v gametofit
		+ ženski gametofit ima argehonij z jajčno celico, v katerega gredo moški spermatozoidi --> 2n
		+ oplojena zigota ali spojek raste, dokler na steblasti seti ne zraste sporangij, ki se odpre
		+ iz sporangija odletijo spore (n) in se zopet zasadijo v cikel
	- skupine mahov
		+ jetrnjaki: steljakasti ali listnati, spolno in vegetativno razmnoževanje
		+ lističarji: listnati tipi mahov: šotni mahovi, pravi lističarji
* brstnice: praprotnice, semenke: brst (korenine, steblo, listi) in cvet pri cvetnicah
	- praprotnice: imajo trosišča/sorus na spodnji strani listov
* golosemenke: smreka. kritosemenke: pršenica, češnja, jabolko
	- enokaličnice: 1 klični list, šopaste korenine, namesto drevesnih, neurejene žile v steblu, vzporedne listne žile
* celica: razgradnji lizosom, golgij, gladki in zrnati er, jedro, ribosomi, mitohondrij, citosol (tekočina)
	- vakuolni turgorski tlak: nasičenost kalija povzroči vleko vode vanjo, kar odpre z. B. listne reže
	- plastidi: kloroplast,  amiloplast (zaloga), kromoplast, dvojna membrana
	- celična stena: celuloza, mogoče lignin za olesenitev, plazmodezme - pore do sosednjih celic
* tkiva: krovno (izmenjava, zaščita), osnovno (tanka stena-zaloga, opora, fotosinteza), prevodno, meristemsko (majhne, zarodno)
* list: kutikula-vosek, povrhnjica/epidermis, sredica-fotosinteza (stebričasto/palisadno, gobasto-žile), povrhnjica+reže (transpiracija-voda), kutikula
	- preobražen: vitica, trn, venčni list
* steblo: osrednji stržen (skladiščenje snovi), mehanska tkiva (opora), glavni/stranski poganjek, členek, zalistni brst, terminalni vršiček
	- stebelna povrhnjica, primarna skorja, sekundarna skorja (les-2.ksilem, kambij, pluta-2.floem), strženov trak, floem, ksilem, osrednji stržen
	- prevajalna tkiva: ksilem-voda in anorganske snovi iz tal-enosmerno-mrtve, floem-izdelane organske snovi-dvosmerno-sitaste pore-spremljevalke
	- olesenitev: sekundarna develitev: kambij tvori 2. ksilem/floem. letnica: med dvema obarvanima branikama
	- preobraženo: korenika (rizom-ingver), čebula (česen), ovijalno ~ (fižol, hmelj), trn, vitica (trta), pritlike (živice-gomolj-krompir)
* korenine (glavna in stranske): prevodna tkiva, čepica, meristemski rastni vršiček, koreninski laski za srkanje
	- preobražena: založne (korenje), oprijemalne (bršljan), sesalne (paraziti), zračne (sesanje vlage), oporne (koruza)
	- simbioza: z bakterijami (rizobij), mikoriza

## razmnoževanje rastlin: metageneza (spolna-n gametofit/nespolna generacija-2n sporofit)
* n spora => mitoza => n gametofit => n jajčna in spermalna celica => oploditev => 2n zigoza => mitoza => 2n sporofit => mejoza => n spora
* cvet: pecelj, čašni in venčni listi, cvetišče, prašnik (nit, polprašnica, cvetni prah-pelodna zrna), pestič (brazda, vrat, plodnica s semensko zasnovo => mejoza => megaspore => gametofit/embrionalna vrečka)
	- dvokaličnice: 4z ali 5z venčnih listov, enokaličnice: 3z
	- enodomne (leska, buča), dvodomne (konoplja, kivi), dvospolni cvet (prašnik in pestič s pelodnim mešičkom), socvetja (marjetica, sončnica)
* kritosemenke: 2n zigota => mitoza => 2n sporofit => 2n pestič (x=mega)/prašnik (x=mikro) => n xspora => mitoza => n xgametofit => n spolna celica => oploditev => 2n zigota (rodoizmena 2n/n)
	- dvojna oploditev: 1. spermalno jedro+jajčna ceclica => kalček, 2. spermalno jedro+2 Ž jedri => sekundarni endosperm => hranilno tkivo
* n gametofit je večji od 2n sporofita pri mahovih, pri praprotnicah in semenkah pa manjši
* žužkocvetke (ciljan prenos, lepljiv prah, barviti cvetovi), vetrocvetke (naključen, velika površina brazde, lahki pelodi)
* seme: kalček (stebelce z listi, koreničica, klični list), semenska lupina. enokaličnice imajo endosperm za zalogo, dvokaličnice imajo za to dva klična lista
	- razširjajo jih veter, vode, živali. osemenje je iz stene plodnice. epikotil-steblo pod kličnimi listi/hipokotil-nad

# živalska celica in tkiva
* celica: jedro, er, ribosom, citosol, golgi, presnovni lizosom, membrana, vakuola, mitohondrij, centrosom za mikrotubule. holesterol za trdnost, citoskelet za transport, veziklji, difuzija, premikanje.
	- osmoza, osmotski tlak (v kapilare), hidrostatski tlak (upor osmotskemu, iz kapilar). izotonično: normalno, hipotonično: celica se napihne, hipertonično: celica se stisne
	- osmoregulacija: kontraktilna vakuola (enoceličarji)/specializirani organi (izločala), kri, limfa
	- ker ni celične stene: gibanje, fagocitoza (privzem večjih delcev preko plazmaleme), potreba po osmoregulaciji
	- matične: diferenciacija/specializacija => združitev v tkiva
* tkivo:
	- krovno tkivo/epitel: zaščita, zaznavanje, izločanje (sekrecija-v kri/ekskrecija-izven telesa), absorpcija (v kri/limfo), nepropustnost za tujke
		+ enoskladni (prenos skozi, v notranjost): ploščat (kapilare, alveoli), izoplazmatski: ščitnica, ledvični tubuli
		+ večskladni (zaščita, zunanjost): ploščat (povrhnjica kože, požiralnik, nožnica), izoplazmatski (znojne in mlečne žleze)
			1. žleze: eksokrine - v zunanjost organov (žlezno izvodilo), endokrine - v kri
		+ migetalčni: premikajo snovi, v sapniku, jajcevod
	- vezivno: tekoče, maščobno, kostno, rahlo, čvrsto, hrustančno, kostno (epitel+vezivno=sluznica)
		+ slaba povezanost celic, zelo trdno=oporno, intercelularni matriks, vlakna (kolagen, elastičnost), trdna anorganska snov
		+ kostno: malo osteocit, veliko anorganskih snovi (kalcij in kolagen), remodelacija (osteoblast++/osteoplast--), osteoporoza-luknjičavost, bolezen rahitis (premalo sonca, neenakomerna rast)
			1. gobasto (notranjost, brez celic)/kompaktno (osteoni s haresovim kanalom-žile&živci, lakunami za osteocite in koncentričnimi lamelami-kolobarji)
			2. kostni mozeg: zarodno tkivo-rdeči, maščobno tkivo-rumeni
		+ hrustančno: hrustančevina, hondocite, kolagenska in elastična vlakna
			1. elastična hrustančevina: grlo, poklopec, nos, uho
			2. vezivna hrustančevina: vezi, kite
			3. hialini hrustanec: sklepi, sapnik
		+ kri: plazma (voda, proteini, raztopljene in odpadne snovi), eritrociti, levkociti, trombociti
			+ prenaša O2, CO2, hranilne in odpadne snovi, soli, protitelesa, toploto, uravnava pH in ravnotežje elektrolitov
			+ eritrocit: brez jedra, vbočen osrednji del, hemoglobin, anemija je pomanjkanje (kisika v krvi)
			+ levkocit: ima jedro, protitelesa&obramba-limfociti, fagocitoza-nevtrofilci&monociti, eozinfilci-alergijske reakcije, bazofilci-vnetne reakcije v žilah IN medceličnini
			+ trombocit: krvne ploščice/delci nastanejo iz megakariocit, mašijo rane, ustavijo krvavitev, strjujejo kri - hemofilija, ateroskleroza (kopičenje lipidov-holesterola na stenah arterij)
	- mišično:
		+ prečnoprogasto/skeletno: nitaste, večjedrne celice, prečna progavost, pritrjeno na kosti, premikanje skeleta in tvorba toplote
		+ srčno: slaba progavost, razvejane enojedrne celice, stene srčnih komor, črpanje krvi
		+ gladko: majhne vretenaste celice, brez progavosti, enojedrne, stene arterij, želodca, črevesja, uravnavanje širine zenice
	- živčno: periferni in centralni živčni sistem
		+ živčne celice/nevroni: čutilni/senzorični, gibalni/motorični, povezovalni/internevroni
		+ nevroglija: opora, preskrbovanje nevronov s hranili, vzdrževanje homeostaze (vzdrževanje notranjega stanja ne glede na okolje), tvori mielin za izolacijo živcev, ščiti živce, sodelovanje pri nastajanju sinaps in prenosu signalov
		+ zgradba nevrona: **dendriti** na **telesu** za povezavo z drugimi nevroni, **akson** za prenos signalov do mišic ali drugih nevronov, ovit v **mielinsko ovojnico** s **schwannovimi celicami** in **ranvierovimi zažetki**, **živčni končiči** aksona se vežejo dalje

# transportni/cirkulacijski sistem - obtočila
* difuzija ne zadostuje pri večjih in bolj aktivnih organizmih
* odprt: srce črpa hemolinfo po arteriji v arteriole, ki se iztekajo v znotrajtelesno votlino kot medceličnina-energetsko varčen sistem-mehkužci in členonožci
* zaprt krvožilni sistem: arteriole se razvejijo v kapilarni preplet - izmenjava snovi med kapilarami in medceličnino: vretenčarji, kolobarniki, glavonožci
* spužve, ožigalkarji, vrtinčarji: transport po medceličnini po primarni telesni votlini
* mehkužci: polži in školjke: odprt krvožilni sistem, glavonožci (lignje, sipe, hobotnice): zaprt
* kolobarniki: zaprt krvožilni sistem, kateremu je več src in peristaltično gibanje v veliko pomoč
* vretenčarji: zaprt, transport po medceličnini na lokalni ravni v tkivih, kri (oksigenirana/deoksigenirana), srce, žile, s prehodom vretenčarjev na kopno se razvije dvojni krvožilni sistem
* ribe: sklenjen enojen krvožilni sistem, srce -> škrge -> telo -> srce (to je, btw, spet isto srce), dvodelno srce (preddvor in prekat), plavanje pospeši krvni obtok
* dvoživke: sklenjen dvojen krvožilni sistem, dva preddvora in en prekat, ličinke škrge, odrasle živali dihajo skozi kožo
* plazilci: sklenjen dvojen krvožilni sistem, dve preddvora in en prekat, ki pa je preganjen, kar znatno zmanjša mešanje krvi
* ptice in sesalci: sklenjen dvojen krvožilni sistem, štiridelno srce; **veliki oz. sistemski** in **mali oz. pljučni** obtok
* venam se priključijo tudi limfne žile, podtlak sesa limfo
* notranjost žil je prekrita s tanko enoplastno povrhnjico (endotelom), nad to plastjo pa so gladke mišice in vezivno tkivo; arterije, arteriole, kapilare, venule, vene
* arterije (odvodnice): aorta je največja. upor toka se spreminja z vazodilatacijo in vazokonstrikcijo; notranji žilni sloj (tunica intima)-epitel, srednji (tunica media)-mišice, zunanji (externa)-elastičnost
* kapilare (lasnice): izmenjava hranilnih in odpadnih snovi, premer 10 mikrometrov, pleteži/prepleti, po vseh tkivih, endotel (enoplastna povrhnjica z bazalno lamino - plastjo beljakovim, ki jih izločajo epitelne celice za oporo)
* osmotski tlak je nasprotni hidrostatičnemu
* vene (dovodnice) nizek krvni tlak, zaklopke za enosmerni tok, manj elastičja in mišičja, večji lumen, endotel, vena cava je največja
* krčne žile: venska kri iz nog se navzgor vrača s pomočjo krčenja mišic meč, popuščanje tamkajšnih zaklopk, pekoč občutek, težke in utrujene noge, otekanje, modrikaste in zvijugane vene
* človeško srce: leva stran potiska kri v telo, desna pa v pljuča, srce je bolj na levi, v votlini, obdani z osrčnikom - perikardom, dvoplastno mreno iz močnih vezivnih tkiv, srčni pretin, dvo/trilistna zaklopka
* srčni cikel: skrčite-kontrakcija, sprostitev-relaksacija, sistola-stiskanje mišic in iztiskanje v prekata in arteriji, diastola-sprostitev mišic in polnjenje preddvorov - sistolični in diastolični tlak
* jetrni krvni obrok: podsistem sistemskega, od prebavnih organov in vranice teče kri skozi jetra, nato šele v srce, jetra skrbijo za uravnavanje homeostaze zaradi nenadnega vstopa snovi v telo
* limfni sistem: zaradi hidrostatskega tlaka krvožilje vseskozi izgublja plazmo, v vene se na dan vrne 4 L limfe, transport maščob iz črevesja in limfocitov po telesu, limfne žile, limfni vozli (bezgavke z limfociti)