1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
|
# glive
* evkarionti, heterotrofi
- saprobioti - razkrojevalci - gniloživke: izločani encimi razgradijo celulozo in lignin, nato gliva absorbira monomere (plesen, šampinjoni)
- paraziti - izločajo tudi strupe, gostitelj tudi propade, nato postanejo razkrojevalci (štorovke, rje, kresilna goba)
- simbioti - mikoriza s koreninami, 80 % rastlinam dajo mineralne snovi, vodo, rastlina vrne ogljikove hidrate etc. (kukavičevke kalijo samo v prisotnosti ustreznih gliv - nice!)
* enocelični (kvasovke) in večcelični (plesni, glive s trosnjaki - gobe)
* celica: brez plastidov in klorofila, vakuola, hitinska stena, rebosomi, jedro, golgij, er, mitohondrij
* nekatere enocelične, večina večcelična steljka iz hif, ki sestavljajo podgobje ali micelij
* delitev glede na načine razmnoževanja: metageneza (izmenjava spolne in nespolne generacije). (spora = tros) je v (sporangiju = trosovniku)
- spolno (somatogamija): n telesni celici različnih hif => n+n => mitoza micelij iz dvojedrnih celic => kariogamija (združitev jeder) => 2n zigota => mejoza => n spore => n hife => podgobje/micelij
- nespolno (enostavno): cepitev, brstenje kvasovk, mitoza spor
* sistematska delitev glede na zgradbo: nižje/višje - kompleksnejše, ki tvorijo trosnjake s trosiščih, kjer so trosovniki, kjer z mejozo nastajajo n nespolne razmnoževalne celice - trosi oz. spore
- morfološka, ne filogenetska delitev, ki je zapletena (glive bolj povezuje z živalmi kot z rastlinami, itd.)
- višje glive s trosnjaki: zaprtotrosnice (ask z askosporami - kvasovke, smrček, tartuf) in prostotrosnice (bazidij z bazidiosporami - jurček, marela, lisička, mušnica)
* organizacijska nesistematska delitev na nivoje: enocelične (kvasovke), miceliji brez trosnjakov (plesen), rje in sneti (hruševa, žitna rja, koruzna snet), glive s trosnjaki (juršek, mušnica, marela), lišaji
* lišaji - bioindikatorji: steljko sestavljata heterotrofni mikobiont (opora, zaščita pred UV, voda) in avtotrofni fikobiont (modrozelena bakterija ali zelena alga)
- tvori kisline, razmnožuje se nespolno z izidiji iz izidijev (skupki hif in alge) ali spolno s sporami
- steljke: skorjasta (tesno pritrjeni, kot prah), listasta (pritrjena na več mestih, ploščat) in grmičasta (razrasla)
* pomen in vloga: zajedavci, rje, sneti, pionirski organizmi, bioindikatorji, razkrojevalci, mikoriza, živilska (sir, pivo, kvas, kefir, alkohol) in farmacevtska (penicilin) industrija, prehrana, bolezni - mikoze
# deblo mahovi - *bryophyta*
osnovne značilnosti:
* klorofil a, b, beta karoten
* nimajo razvitih pravih rastlinskih organov: rizoid, kavloid, filoid
* sprejemanje snovi skozi celotno telo
* brez tkiv za transport snovi na dolge razdalje
* za razmnoževanje potrebujejo vodo (moška spolna celica)
* listne reže na sporangijih
* zgradba mahov
- dve rastlini v enem: gametofit (n), sporofit s kapsulo in sporami (2n), avtotrofna/heterotrofna generacija
- značilno menjavanje spolne in nespolne generacije: metageneza ali prerod
* spolno razmnoževanje mahov: spolne celice - gamete v gametangijih ločenih spolov v gametofitih
- iz spore zraste moška protonema in se razvije v gametofit
- moški gametofit ima anteridij, ki zraste in spermatozoide odda v jajčno celico
- med tem iz spor zraste tudi ženska protonema in se razvije v gametofit
- ženski gametofit ima argehonij z jajčno celico, v katerega gredo moški spermatozoidi --> 2n
- oplojena zigota ali spojek raste, dokler na steblasti seti ne zraste sporangij, ki se odpre
- iz sporangija odletijo spore (n) in se zopet zasadijo v cikel
* skupine mahov
- jetrnjaki: steljakasti ali listnati, spolno in vegetativno razmnoževanje
- lističarji: listnati tipi mahov:
+ šotni mahovi (*sphagnidae*): dva tipa celic - hialocite, klorocite, ekološki pomen - visoka barja, gospodarski pomen
+ pravi lističarji: lasasti kapičar - *Polytrichum sp.*, Zvezdičasti mah - *Mnium hornum*
|
